Umetna inteligenca - naš propad ali prihodnost? - INJA PREBIL

Kaj je umetna inteligenca?

 

Slika 1

Umetna inteligenca je področje z značajem, ki se nanaša na več znanstvenih ved (psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo, informatiko in druge vede), zato ima tudi tako imenovan interdisciplinaren značaj. Umetna inteligenca raziskuje in oblikuje »inteligentne« naprave (robote, programe), ki zaznavajo okolje okoli sebe in izvajajo dejanja, ki maksimizirajo njihove možnosti uspeha. Cilj umetne inteligence je izdelati stroj, ki posnema človeško razmišljanje, vključujoč tudi čustva in zavest. Se pravi, da bi lahko glavno človekovo lastnino, inteligenco, tako natančno opisali, da bi jo lahko stimulirali s stroji. Do popolne uresničitve te ideje je še dolga pot, vendar njena praktična udejanjanja pa že postajajo del vsakodnevne prakse v naprednih podjetjih. 

Plusi in minusi

Slika 2

Zdaj pride tudi do vprašanja: »Kaj se bo zgodilo, ko bo človek naredil umetno inteligenco sebi enako?« Bomo s tem v znanosti prišli do preloma in si razprli obzorja, ali pa bo to pomenil propad človeške in nadvlada robotske rase. Kot vsi vemo, nam roboti že od 20. Stoletja pomagajo v vsakdanjem življenju, industriji, vojski, znanstvenih raziskavah in mnogim drugim področjem. Skozi vsa ta leta so postali bolj napredni in to, kar se nam je še pred nekaj leti zdela znanstvena fantastika postaja resničnost. 

Slika 3

Roboti in programi z umetno inteligenco, so nam življenje izjemno olajšali. Pospešili in povečali so industrijsko pridelavo, v gospodarstvu igrajo ključen pomen v smislu tako fizičnega kot teoretičnega dela in tudi na ravni vsakdanjega življenja nam v obliki pametnih telefonov in drugačnih naprav omogočajo lažjo in hitrejšo komunikacijo ter drugačne oblike zabave. Vendar se moramo zavedati, da ti izumi ne pomenijo samo odrešitev in udobje.

Slika 4

Peter Diamandis soustanovitelj univerze Singularity University in ustanovitelj podjetja X-prize pravi: » Roboti bodo vstopili v vse dele našega vsakdanjika in pri tem ne govorimo, da se bo to zgodilo čez 45, 50 let. Govorimo o zdaj, že zdaj obstajajo in že zdaj jih uporabljamo.Umetna inteligenca že zdaj zna, kar znajo ljudje, lahko razmišlja bolje kot ljudje, prevaja in razume 85 jezikov, lahko bere, piše. Iz tega sledi, da bo umetna inteligenca prevzela 50 odstotkov delovnih mest ljudi v naslednjih 10 letih.«  Kar pomeni, da bo umetna inteligenca počasi prevzela nadzor nad človeškim delom (več o tem tudi na spletni strani: http://www.wfs.org/futurist/2013-issues-futurist/may-june-2013-vol-47-no-3/robots-work-toward-smarter-factory ).

Slika 5

Kljub vsem napovedim prevlade umetne inteligence še vedno ni potrebnega prevelikega preplaha glede pomanjkanja služb. Avtomatizacija kljub izrivanju starih delovnih mest odpira nova. Na primer za oskrbo strojev bodo potrebni inženirji, za izdelavo strojev znanstveniki, na področju družbenih ved bodo še vedno imeli svoja stalna mesta sociologi, psihologi, filozofi, tudi dela, ki ne zahtevajo visoko stopnjo izobraženosti bodo potrebna, na primer delo varuške. Umetna inteligenca nam bo vse le bolj olajšala. Namesto računanja statistike in zbiranja podatkov na lastno pest bodo to namesto nas storili stroji. V primeru iskanja nasvetov in navodil lahko le vključimo naš telefon in računalnik ter se o naših vprašanjih pozanimamo pri inteligentnih asistentih kot so Siri pri Apple izdelkih, Cortana pri Windows napravah in S Voice pri Android proizvodih. 

Sklep

Trenutno je naše funkcionalno stanje v sožitju z umetno inteligenco v dobrem napredku in ne povzroča prekomerne skrbi, ampak, to ne pomeni, da smo na varni strani brega z umetno inteligenco. Primer: pred desetimi leti je genij Hiroši Išiguro ustvaril robota, ki mu je popolnoma podoben. Robot se premika, mežika in tudi govori. Hiroši Išiguro, včasih tudi pošlje svojega robota, da poučuje namesto njega na predavanjih. Nekateri ljudje niso opazili razlike, preprosto niso vedeli kateri je človek in kateri robot.

Kaj nam to pove? Roboti z umetno inteligenco postajajo vsak dan vse bolj integrirani v človeško družbo. Še malo pa bodo postali izjemno vključeni v naša življenja. Namesto nas nam bodo šli iskati v trgovino hrano, namesto nas bodo skrbeli za naše ljubljenčke, prestavljajte si robotske voditelje oddaj.

Slika 6

Zdaj lahko tudi preidemo k vprašanju ali pomeni umetna inteligenca za človeštvo propad ali napredek. Stephen Hawking je po nadgradnji naprave, ki mu omogoča govor izrazil skrb, da bi lahko umetna inteligenca pomenila konec človeške rase. »Ljudje, ki so omejeni s počasno evolucijo, ne bi mogli tekmovati in bi bili nadvladani,« je dejal. Težava se pojavi predvsem na področju vsakega filma, ki ga dandanes ustvarijo na temo umetne inteligence. Bodo roboti postali prepametni za človeka samega. Bi to po pravilih Darwinove teorije o preživetju najnaprednejših pomenilo propad človeške rase? Možnost pa je, da bi s pomočjo umetne inteligence dosegli absolutni luksuz na področju preživetja. Roboti bi namesto nas pridelovali hrano, namesto nas bi nam prodajali to hrano, namesto nas bi šli v trgovino, namesto nas bi nam skuhali obrok in nam ga postregli. Po tem bi vse pospravili in mi bi s tem imeli ogromno časa. Več prostega časa, več časa za izobraževanje, ampak s tem bi tudi naše vsakdanje življenje temeljilo na funkcionalnosti robotov. Kaj bi se zgodilo, če bi nam zmanjkalo elektrike? Tako veliko vprašanj se poraja, na katera ne bomo mogli odgovoriti dokler ne bomo prišli do točke, kjer se bo teorija prenesla v prakso. Vse kar lahko sami naredimo je, da se pripravimo na vse možnosti in upamo na najboljše. Ideje razvoja umetne inteligence ne moramo zatreti, lahko pa ga nadzorujemo in na podlagi tega skupno ustvarimo boljšo prihodnost za nas in naše potomce.

Slika 7

Viri in literatura:

Kdo je robot, kdo je človek [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja marec 2015].[citirano 17. 11. Ob 16.30] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.24ur.com/kdo-je-robot-in-kdo-clovek.html

Umetni inteligentni sistemi [online]. 2013. [Datum zadnjega spreminjanja 5. 9.  2015].[citirano 17. 11. Ob 17.00] Dostopno na spletnem naslovu: http://luks.fe.uni-lj.si/sl/studij/UIS/gradivo/00Uvod.pdf

Umetna inteligenca [online]. 2005. [Datum zadnjega spreminjanja 7. 9. 2005].[citirano 16. 11. Ob 18.00] Dostopno na spletnem naslovu:  http://student.pfmb.uni-mb.si/~jpetric/projekt-expert/umetna_inteligenca.html

Umetna inteligenca bi lahko bila za človeštvo usodna [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja 17. 6. 2015].[citirano 17. 11. Ob 16.30] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.24ur.com/novice/svet/hawking-umetna-inteligenca-bi-lahko-bila-za-clovestvo-usodna.html

2029 bodo računalniki pametnejši od nas? [online]. 2005. [Datum zadnjega spreminjanja september 2005].[citirano 17. 11. Ob 16.30] Dostopno na spletnem naslovu:  http://www.24ur.com/leta-2029-bodo-racunalniki-pametnejsi-od-nas-znali-se-bodo-saliti-in-celo-spogledovati.html

Znanstvena fantastika je že resničnost [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja 8. 3.  2015].[citirano 17. 11. Ob 17.00] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.24ur.com/znanstvena-fantastika-je-ze-resnicnost-roboti-bodo-ljudi-nadomestili-v-10-letih.html

Slika 1  [online]. 2015. [citirano 17. 11. Ob 18.36] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.edx.org/course/artificial-intelligence-uc-berkeleyx-cs188-1x

 Slika 2 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 18.36] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stuff.co.nz/technology/2403589/Artificial-intelligence-the-future-of-robots

Slika 3 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 18.36] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.slideshare.net/Riaskh/artificial-intelligence-in-power-systems

Slika 4 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 18.36] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.wfs.org/futurist/2013-issues-futurist/may-june-2013-vol-47-no-3/robots-work-toward-smarter-factory

Slika 5 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 18.37] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.redmondpie.com/siriprefs-using-the-power-of-siri-to-control-apps-and-system-settings-on-iphone-4s-video/

Slika 6 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 18.37] Dostopno na spletnem naslovu: http://chemtrailsplanet.net/2015/10/15/climate-change-not-on-stephen-hawking-list-of-warnings-to-mankind/

Slika 7 [online]. 2013. [citirano 17. 11. Ob 16.30] Dostopno na spletnem naslovu: http://quotesgram.com/survival-of-the-fit-test-quotes/

Video [online]. 2015. [citirano 17. 11. Ob 18.39] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=UwEGEy1gXhs

Video [online]. 2015. [citirano 17. 11. Ob 18.39] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=BVa7Zw02zAQ

Video [online]. 2015. [citirano 17. 11. Ob 18.39] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=uD1CdjlrTBM