Končni produkti našega projekta

Na naslednjih povezavah lahko dostopate do končnih produktov našega projekta, ki so: 

Priročnik dobre prakse

Primerjalna študija šol

Priročnik kariernega svetovanja

Priročnik reševanja konfliktov

Priročnik o ICT tehnologiji za učitelje 

Involve me and I learn – predstavitev zaključka projekta našim staršem in zaposlenim na Gimnaziji Vič

V sredo, 15. junija 2016, smo predstavili naš projekt staršem dijakov 2. D in nekaterim učiteljem. Vsem dijakom in zaposlenim na šoli smo naš projekt predstavili že konec novembra 2015, ko smo pripravili Involve me and I learn dan.
Tokrat smo se odločili, da okrasimo učilnico 13 in pripravimo tudi pogostitev za naše goste. Želeli smo jim predvsem predstaviti končne produkte; kaj vse smo naredili v preteklih dveh letih in naše mnenje o projektu. Celotno predstavitev smo izpeljali dijaki sami. 

 
Najprej smo predstavili naše končne produkte – priročnik dobre prakse, priročnik kariernega svetovanja in primerjalno študijo šol. Nato so dijakinje, ki so se udeležile mednarodnega srečanja v Trstu povedale svoje mnenje o šoli in dijakih ter z nami delile svoje izkušnje. Povedale so tudi nekaj več o mednarodnem srečanju, ki je potekalo pri nas v Ljubljani in kako je bilo gostiti tuje dijake. Besedo so prevzele dijakinje, ki so se udeležile srečanja na Islandiji in nam povedale, kaj jim je bilo všeč v islandski šoli. Dijaki, ki so se udeležili srečanja v Elefsini v Grčiji so se osredotočili na šolski sistem v Grčiji in z nami delili svojo izkušnjo. Za konec pa so se predstavili še dijaki, ki so odšli v Španijo. Potem je besedo prevzela naša mentorica, ki se je najprej zahvalila dijakom za sodelovanje in primerno obnašanje; staršem za vso podporo in ravnateljici za priložnost, da smo bili del projekta.
Vsem obiskovalcem smo povedali, da smo poleg vsega naštetega v teh dveh letih izpeljali še druge aktivnosti, opis katerih lahko najdejo na šolski spletni strani oziroma našem blogu. 

S tem dogodkom se je zaključil naš projekt Involve me and I learn. Če vas zanima naše mnenje o celotnem projektu in dejavnostih, ki smo jih izpeljali v zadnjih dveh letih, si lahko ogledate naš zadnji vlog: VLOG #9

Robot Asimo - NIKA REMEC

Robot Asimo je visokotehnološki robot, ki ga je razvila Honda. Trenutno razvoj robota poteka pod vodstvom direktorja  podjetja Honda Ericom Wedinom. Robotovo ime izhaja iz začetnic gesla podjetja: ADVANCE D STEP INNOVATIVE MOBILITY (korak naprej v inovativni mobilnosti).

                   Slika 1: robot Asimo

http://electronmagazine.com/content/wp-content/uploads/2013/07/honda-asimo-waving.jpg
Vir: electronmagazine.com

RAZVOJ ROBOTA SKOZI ČAS

Njegov razvoj se je začel že davnega leta 1986. Sprva so razvili noge, ki pa so imele slabo ravnotežje. V kasnejših letih so pri Hondi z novimi znanji in spoznanji robota nenehno spreminjali. Leta 1993 je robot že osvojil hojo po stopnicah (zelo velik napredek v ravnotežju) a je bil ogromen – meril je kar 191 centimetrov in je bil posledično nepriročen za uporabo na širšem trgu. V nadaljnjih letih je robot pridobil se mnogo uporabnih funkcij, se zmanjšal in pridobil privlačen izgled za širšo mrežo kupcev. Danes je robot Asimo majhen in izredno funkcionalen robot. Njegov izgled so dokončno nehali spreminjati leta 2005, ko so dognali njegovo najbolj primerno višino (130cm) in težo (50 kg).

FUNKCIJE

Glavni namen robota Asimo je pomoč pri hišnih opravilih in na splošno dobro sobivanje ter komunikacija z ljudmi. Znanstveniki so tekom razvoja optimizirali njegovo velikost in razvili funkcije, ki so najbolj primerne za uporabo v vsakdanjem življenju.  Tako naj bi robot namesto tebe celo odnesel smeti, zložil nakupljeno hrano iz vrečke in počistil hišo.
Robot Asimo ima danes veliko osupljivih in visokotehnoloških funkcij. Asimo zna stati na eni nogi, hoditi po stopnicah in celo skakati (velik napredek na področju ravnotežja). Zna pa tudi hoditi vzvratno, teči, natančno nalivati pijačo, prenašati in odlagati predmete… Asimo  zna tudi govoriti, premikati prste ( zna pokazati različne simbole) in se rokovati. Seveda pa se njegove funkcije še nenehno  izboljšujejo in dodajajo.
Video (opis in funkcije Asima):

https://www.youtube.com/watch?v=xPJy1-AO17I

https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0CAYQ_AUoAWoVChMIxYuers-dyQIVSY0sCh2jNg0R#imgrc=GQw5B2d2Y6ol1M%3A

                                                                                     Slika 2: gibljivost prstov                                                                                                           Slika 3: igranje nogometa

Vir: mashable.com

Vir: betanews.com

                                                                    

VELIKA PREDSTAVITEV ŠIRŠI JAVNOSTI V NEW  YORKU

Robot  Asimo je bil predstavljen tudi širši javnosti. Pojavil se je v priljubljeni ameriški oddaji Kelly and Michael. Poleg tega je visoko napredni robot navduševal  tudi na različnih dogodkih in seminarjih. Delovanje robota si je na eni izmed predstavitev ogledal tudi predsednik Obama. Asimo je obiskal tudi Disney land in se s tem približal mlajši generaciji. Po intenzivnih predstavitvah je postal robot bolje poznan in zaželen na širšem tržišču.

                                                                                                           Slika 4 : Obama na ogledu robota Asimo

Vir: economictimes.indiatimes.com

                                                                                                                 Slika 5: Asimo v Disneylandu

Vir: www.rdsquare.com

POKLICI NA PODROČJU UMETNE INTELIGENCE

INŽENIR ROBOTIKE

Inženirji robotike se ukvarjajo z razvijanjem in vzdrževanjem robotov. Opravljajo tudi raziskave na področju robotike in njenih možnosti. Inženirji robotike igrajo zelo pomembno vlogo na področju umetne inteligence in predstavljajo poklic prihodnosti.

UPRAVLJALEC INDUSTRIJSKIH ROBOTOV

Upravljavec industrijskih robotov dela v proizvodnji na avtomatiziranih in robotiziranih procesnih linijah z industrijskimi roboti, ki jih vodi ročno ali na daljavo. Njegovo delo poteka s pomočjo posebnega robotskega programa s pomočjo katerega vodi in nadzoruje delovanje robota. Z vedno večjo zaželenostjo robotske delovne sile  v velikih industrijskih obratih tudi poklic upravljavca robotov predstavlja poklic prihodnosti.
V javnosti se pojavlja veliko skeptikov, ki menijo, da bi bila lahko delavna sila nadomeščena z roboti. Pojavlja se veliko videoposnetkov, ki predstavljajo najlažje nadomestljive poklice.
Veliko je poklicev, ki bi bili danes že lahko nadomeščali  z visoko razvitimi roboti. Nekateri so celo že. Menim, da s tem ni nič narobe in se mi zdi dokaj zanimivo. A tu se pojavi vprašanje poklicev, ki so lahko zaupani robotom. Nekateri poklici preprosto potrebujejo človeški inteligenčni in čustveni pristop. Skeptiki so celo mnenja, da bi roboti lahko nadomestili tolikšno populacijo ljudi da bi resno ogrozili delavna mesta ljudi. Menim, da do take skrajnosti ne bo prišlo a ničesar o umetni inteligenci ne moremo trditi zagotovo, saj nas z vsakim korakom preseneča.

VIDEO:

https://www.youtube.com/watch?v=ULYRb80iLM0

VIRI:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Umetna_inteligenca
https://www.google.si/?gws_rd=ssl#q=poklici+umetna+inteligenca
https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0CAYQ_AUoAWoVC
https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0CAYQ_AUoAWoVChMIxYuers-dyQIVSY0sCh2jNg0R#imgrc=GQw5B2d2Y6ol1M%3A
https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0CAYQ_AUoAWoVChMIxYuers-dyQIVSY0sCh2jNg0R#imgrc=GQw5B2d2Y6ol1M%3A
http://science.howstuffworks.com/asimo.htm
http://novice.najdi.si/najdi/robotski/stran/13

VIRI SLIK:

Slika 1: https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjK44Wl1rbJAhVHVhQKHW21DKYQ_AUIBigB#imgrc=GQw5B2d2Y6ol1M%3A
Slika 2: https://www.google.si/search?q=robot+asimo+honda&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwj747rOv7bJAhXBtxQKHabFDucQ_AUIBigB#imgrc=8yDWqSvXhqOJ_M%3A
Slika 3:
https://www.google.si/search?q=robot+asimo+honda&biw=1280&bih=663&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjXtLy5yLbJAhUCvxQKHbYKDVMQsAQIHA#
Slika 4:
https://www.google.si/search?q=robot+asimo+honda&biw=1280&bih=663&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjXtLy5yLbJAhUCvxQKHbYKDVMQsAQIHA#tbm=isch&q=robot+asimo+honda+obama&imgrc=_ZTJ23t1oZDvqM%3A
Slika 5: https://www.google.si/search?q=asimo&biw=1280&bih=663&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjK44Wl1rbJAhVHVhQKHW21DKYQ_AUIBigB#tbm=isch&q=asimo+disney+land&imgrc=00BhPKJ0-DHpOM%3A



Avtorica: Nika Remec, 2. D

Shazam - TANJA ŠMID

slika 1: logotip aplikacije Shazam

Na radiu ponovno slišite pesem, ki ste jo slišali že večkrat in vam je zelo všeč, a ne veste njenega naslova. Ker jo želite naložiti na svoj pametni telefon in jo poslušati vsak dan, potrebujete ustrezne podatke. Dandanes obstaja aplikacija, ki lahko to stori za vas v nekaj sekundah. Kako ji uspe?

Kaj je Shazam?

Shazam je podjetje iz Londona, ki so ga leta 1999 ustanovili Philip Inghelbrecht, Chris Barton, Avery Wang in Dhiraj Mukherjee, z načrtom, da bojo ljudi iz vsega sveta povezali z glasbo, ki jim je všeč.
Leta 2002 so začeli s prepoznavanjem glasbe kot storitev prek telefonskih linij, kjer je uporabnik poklical na številko »2850« in mikrofon telefona 30 sekund držal zraven vira glasbe. Nato je telefon avtomatično prekinil in uporabnik je prejel sporočilo, ki je vsebovalo osnovne podatke o pesmi.
Nekaj let kasneje, je podjetje ustvarilo storitev, popolnoma osnovano na internetu. Julija leta 2008 je postal Shazam ena prvih aplikacij na prenovljenem App Store-u, septembra istega leta pa je postal dostopen tudi uporabnikom Androidov.
Ko  slišimo neznano pesem, enostavno posnamemo kratek, nekaj sekund dolg vzorec, ter na zaslonu se nam po nekaj sekundah prikaže naslov, izvajalec, album, žanr skaldbe, njeno besedilo in slika albuma. Pošlje celo povezavo do iTunes-a ali Amazon MP3 Store-a, kjer lahko pesem kupimo, in posnetek na Youtubu, če obstaja. Neverjetno je, da aplikacija deluje tako hitro in tudi na povsem nepopularnih pesmih ter z zvoki v ozadju brez težav.

Zvok

Zvok je mehansko delovanje, ki se širi v dani snovi (zraku ali vodi) in ko ta vibracija pride do našega ušesa, natančneje do bobniča, ta zaniha in valovanje se prenese do slušnih majhnih koščic, ki nato naprej do polža. V polžu so slušne čutilnice z dlačicami, ki proizvedejo električne pulze, ki nato potujejo po čutilnih živčnih vlaknih in možganskem živcu do središča za sluh v možganih.
Podoben princip delovanja uporabljajo tudi snemalne naprave, ki uporabljajo pritisk zvočnega signala in ga pretvorijo v električen signal.

Delovanje algoritma

Ko uporabnik s mikrofonom v svojem pametni telefonom posname 10-sekundni vzorčni posnetek, se ta z algoritmom pretvori v prstni odtis. Aplikacija nato prstni odtis pošlje do osrednjega strežnika, ki v bazi podatkov, ki je sestavljena iz več kot 12 bilijonov prstnih odtisov skladb, ki so nastali z enakim algoritmom, preveri če obstaja ujemajoč posnetek. Če je ta vzorec najden, aplikacija vrne uporabniku podatke o pesmi, drugače vrne napako.

slika 2: princip delovanja Shazama

Nastanek prstnega odtisa

slika 3: spektrogram

Shazam ustvari prstni odtis tako, da nekaj sekundni vzorčni posnetek najprej pretvori v spektrogram.
Shazamov pesem obdela tako, da ustvari t.i. spektrogram. Spektrogram je graf, ki prikazuje čas (na x osi) v odvisnosti od frekvence (na y osi) ter intenzivnosti (na tretji osi). Vsaka točka na grafu torej predstavlja intenzivnost dane frekvenci v določenem trenutku. Algoritem deluje tako, da dela 3D grafe in prepoznava točke frekvence z najvišjo intenzivnostjo. Za vsako od teh točk si zabeleži frekvenco in količino časa od začetka posnetka.

Sprva je spektrogram poln različnih frekvenc ob določenem času, a program ima sposobnost prepoznavanja najbolje zastopanih frekvenc, ker bi bilo sicer točk na grafu preveč. To prikazujeta spodnji sliki, kjer je prvi spektrogram neobdelan in je zato veliko število točk, na drugem pa jih je veliko manj, ker so narisane samo najbolj intenzivne frekvence ob točkah v času.

slika 4: neobdelan sprektrogram

slika 5: obdelan sprektrogram

Podatke iz spektrograma program nato zapiše v obliki zgoščevalne tabele (angl. hash table). V tabelo vnese najbolj intenzivne frekvence in časovno obdobje, v katerem se pojavijo. Zgoščevalna tabela je prstni odtis, ki ga uporabljamo za identifikacijo pesmi.
Ko strežnik prejme prstni odtis, kot je na sliki, uporabi prvo vrstico – v tem primeru 823.44 Hz - za primerjavo z ostalimi odtisi v bazi podatkov. Ko najde več zadetkov – pesem A, B, C - , primerja še druge frekvence iz tabele – naslednja je 1892.31 - in, če odtis obstaja v bazi, najde popolno ujemanje frekvenc v določenih časovnih intervalih in naslov pesmi je uspešno najden – pesem je enaka pesmi B.

slika 6: zgoščevalna tabela

Ker za vzorec posnamemo naključen del pesmi, časi od začetka pesmi niso enaki – čas od začetka snemanja vzorca do frekvence 823.44 Hz je 1.054 sekund in do 1892.31 Hz 1.321 sekund, čas od začetka pesmi do omenjenih frekvence pa 34.678 in 34.945 sekund - enak pa je razmik med pojavom dveh frekvenčnih viškov – razmik v tem primeru je enak 0.267 sekunde v obeh primerih.

slika 7: zgoščevalna tabela

Sprva je program primerjal prvo vrstico in našel več ujemanj. Ko pa je primerjal nadaljnje vrstice, je našel samo eno možnost, pri kateri se točke povezujejo v linijo in to je pesem, katere naslov smo iskali.

slika 8: prikaz iskanja ujemajoče se pesmi

Razširjenost Shazama

Trenutno je Shazamova baza prstnih odtisov obsega več kot 12 bilijonov pesmi različnih žanrov, ki izvirajo v več kot 100 različnih državah. Tako lahko prepozna skoraj vsak posnetek, ki ga slišimo na radiu ali televiziji, če seveda ta obstaja v bazi podatkov.

Omejenost Shazama

Tudi Shazam ima nekaj omejitev. Ena od njih je zagotovo dejstvo, da program prepozna samo posnetke, ki so bili že prej pretvorjeni v prstni odtis in naloženi v bazo podatkov. Ta baza je morda zelo obsežna v bolj popularnih žanrih, a v manj priljubljenih, kot sta jazz in klasična glasba, je bistveno manj posnetkov. Shazam prav tako v okolju z veliko zvokov v ozadju ne deluje vedno. Zvoki, kot so mrmranje pesmi ali petje v živo, tudi ne bodo prepoznani.
Čeprav je Shazam zelo učinkovita in uporabna aplikacija, ima torej tudi svoje šibke točke. Verjamem, da bodo z nadaljnjimi raziskavami in novim znanjem na področju informatike tudi te omejitve odpravljene.

Novi poklici

Aplikacija Shazam je tipični primer uporabe prepoznave glasu in deluje na podobnem principu kot Siri, Cortana, ... To odpira novo področje, kjer je še veliko prostora za izboljšave. Poklic, ki je najbolje povezan s tem področjem, je programer. V prihodnosti bo znanje o prepoznavi glasu zelo uporabno na področjih, kot je robotika. Morda se po prepoznavanje glasu nekega dne spremenilo v razumevanje glasu in bo človek lahko komuniciral z računalnikom, kar bi pomenilo dejansko umetno inteligenco.

Viri

Wikipedia, Shazam (service) [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja november 2015].[citirano 14. 11. Ob 15.30] Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Shazam_(service)
Buzzle, How Does Shazam Work In Identifying Music? [online]. 2014. [Datum zadnjega spreminjanja 24. november 2014].[citirano 14. 11. Ob 15.40] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.buzzle.com/articles/how-does-the-shazam-app-work-in-identifying-music.html
Toptal, Shazam it! [online]. 2015.[citirano 14. 11. Ob 16.50] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.toptal.com/algorithms/shazam-it-music-processing-fingerprinting-and-recognition
How Does Shazam Work To Recognize A Song? [online]. 2011. [Datum zadnjega spreminjanja januar 2011].[citirano 14. 11. Ob 17.00] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.soyoucode.com/2011/how-does-shazam-recognize-song
How Shazam Works To Identify Nearly Every Song You Throw At It? [online]. 2010. [Datum zadnjega spreminjanja 24.9.2010].[citirano 14. 11. Ob 17.10] Dostopno na spletnem naslovu: http://gizmodo.com/5647458/how-shazam-works-to-identify-nearly-every-song-you-throw-at-it
Wikipedia, Spectrogram [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja maj 2015].[citirano 14. 11. Ob 17.20] Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Spectrogram
Wikipedia, Hash Table [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja oktober 2015].[citirano 14. 11. Ob 17.30] Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Hash_table
How Does Shazam work [online]. 2015. [Datum zadnjega spreminjanja avgust 2015].[citirano 14. 11. Ob 17.40] Dostopno na spletnem naslovu: http://coding-geek.com/how-shazam-works/#Shazam
Slike:
slika 1 [online]. 2015. Dostopno na spletnem naslovu: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.shazam.android
slika 2 [online]. 2015. Dostopno na spletnem naslovu: http://coding-geek.com/how-shazam-works/#Shazam
slika 3 [online]. 2014. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.buzzle.com/articles/how-does-the-shazam-app-work-in-identifying-music.html
slika 4 [online]. 2011. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.soyoucode.com/2011/how-does-shazam-recognize-song
slika 5 [online]. 2011. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.soyoucode.com/2011/how-does-shazam-recognize-song
slika 6 [online]. 2010. Dostopno na spletnem naslovu: http://gizmodo.com/5647458/how-shazam-works-to-identify-nearly-every-song-you-throw-at-it
slika 7 [online]. 2010. Dostopno na spletnem naslovu: http://gizmodo.com/5647458/how-shazam-works-to-identify-nearly-every-song-you-throw-at-it
slika 8 [online]. 2010. Dostopno na spletnem naslovu: http://gizmodo.com/5647458/how-shazam-works-to-identify-nearly-every-song-you-throw-at-it

Gladiator TUGV - GAL NOVAK

TUVG (Gladiator Tactical Unmanned Ground Vehicle) program je bil ustvarjen da podpira ameriške marince. Robot lahko strelja, pobija ljudi in vlomi vrata, z svojim ekstremno preprostim operacijskim sistemom.

Specifikacije:

teža: 725 kg                                                                    
dolžina: 1,8 m
širina: 1,1 m
višina: 1,3 m
posadka: 0

Osnovne funkcije:

-prikazovanje slike v štabu( dnevne, nočne, termalne)
-pomoč na bojnem polju, obrambni sistem, in vlamljanje
-priključek s sireno ali megafonom po potrebi( za posebne misije)
-zelo dobro zavarovan in lahko prenese naboje vse do 7,6 mm

Status:

V letu 2004 so vozilo označili: ''v izdelovanju'' in je ta status ohranila do danes. Ni nobenih namigov, ki bi namigovali da bo naprava kadarkoli prišla na tržišče.

Konfiguracija:

Gladiator je konfiguriran tako, da ga označujemo Mobilna Bazna Enota, ki je usposobljena, da nosi dodatno strelivo in obenem dela vse svoje osnovne zgoraj omenjene funkcije.

Namen:

Gladiator je bil ustvarjen tako, da z lahkoto prenaša tovor prek bojišča ne glede na teren.

Razvoj:

Gladiator Program je bil pobuda US Marine Corps, ki temelji na skupni Army-Marine Corps Tactical vozila brez posadke (TUV). SLS so nastale z pehotne šole MNS INT. 12.1.1 dne 4. nov 1993 potrdil potrebo po taktičnih vozilih brez posadke in vojski odobril SLS. Obstoječa vozila brez posadke so vsebovala številne pomanjkljivosti, ki so nastale tako pri vojski in Marine Corps. Razvoj gladiatorja temelji, na tem da se podpre odstraniti pehota in pomoč pri nadzoru misije.

Marine Corp je začel razvoj Gladiatorja z razvojnim partner Validacija Model. Prvotni koncept za Gladiator je bilo vozilo, ki bi lahko zagotovilo zanesljivo izvidnico in zmogljivosti za frontno črto marincev. Prvotna velikost vozila je bila nastavljena tako, da bi bila se dva Gladiatorja lahko prilegala na hrbtu HMMWV. Prva različica Gladiatorja je bila razvita z ekipo državnih pogodbenih družb, ki se nahajajo na območju Huntsville Alabame, vendar so kmalu ugotovili da je velikost zelo nepraktična.

Marine Corp je spremenil zahtevo velikosti za eno vozilo, tako da se prilega v HMMWV in premika s skupino brez posadke.

Trije Gladiator CVMs modeli so bili razviti za Marine Corp. Prvi je bil bager na dizelski pogon, medtem ko sta druga dva 6 hibridna električna vozila na kolesih. Prvotni bager CVM ima poizvedovalne pripomočke in orožje, ki je bilo dobro povezano na eni vrteči se glavi, možnost streljanja v vse smeri. Zmožnost vozil se je povečala v obdobje treh let CVM programa. Vozila, so sposobna podpirati neposredni ogenj z uporabo M240 in M248 mitraljezi, UZI 9mm mitraljez, in FN303 manj smrtonosno orožje.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Gladiator_Tactical_Unmanned_Ground_Vehicle#/media/File:Gladiator_240G.jpg

https://en.wikipedia.org/wiki/Gladiator_Tactical_Unmanned_Ground_Vehicle
https://www.youtube.com/watch?v=R_jjjPWha7k

Drone, brezpilotno letalo- URBAN LEČNIK SPAIĆ

Drone je brez pilotno letalo. Lahko ga upravljamo daljinsko ali pa mu že vnaprej določimo pot in podatke potrebne za letenje. Njegovi začetki segajo v vojaško industrijo. Vojska jih uporablja za opazovanje območij, iskanje ljudi in pa tudi kot vojno letalo (s seboj lahko prevaža strelivo) . Je zelo učinkovita stvar saj upravljalec letala/helikopterja ( obstaja več vrst in oblik) ni izpostavljen vsem okolijskim dejavnikom. Ta le sedi za mizo v pisarni.

Slika 1; Vojaški drone (Popular resistance)

Slika 2; Navadni drone za vsak dan (Best Buy)

Ker pa to ni bilo dovolj so se začeli pojavljati tudi v medijski industriji. Majhna napravica ki posname zračne posnetke nadomesti visoke stroške snemanja iz helikopterja (cena goriva, snemalna ekipa…). Trenutna pomanjkljivost je ta da baterija drona ne zdrži dovolj dolgo. Podobno kot pri telefonih si uporabniki želijo energetsko bolj zmogljivih naprav. Seveda pa so te napravice prišle tudi v naše domove. Čeprav se njihova cena začne dvigati od 400€ pa naprej, je vseeno priljubljena igrača. Tisti bolj spretni si napravo naredijo doma za veliko manj denarja.

Slika 3; Kamera v roki (Digital Trends)

Na tržišču se pojavla prva throwe and shot drone kamera – Lily. Princip delovanja je izjemno preprost, saj za njeno uporabo ne potrebujemo daljinskih upravljalnikov. Kamera prične snemati takoj po tem ko jo vržemo v zrak. Zaradi vgrajenega stabilizatorja, se avtomatsko uravna in prične snemati. Je neke vrste selfi kamera saj nam lahko sledi in nas snema po naši želji. Sledi nam s pomočjo GPS oddajnika ki ga moramo imeti pri sebi, lahko ga imamo kot uro na roki (je vodoodporen). Kamera nam lahko sledi iz strani, lahko je za nami, pred nami ali pa zajame celotno sliko.  Zmogljivost baterije je do 20min. Na trgovke police bo prišla februarja 2016m že zdaj pa se na kickstarterju odvija kampanja za zbiranje sredstev.

Slika 4; Vodoodpornost kamere (Digital trends)

Kamera je primerna za izlete saj je zelo kompaktna in majhna. V višino meri 8 cm, ima premer 26 cm in tehta le 1.3kg. Leti lahko v snegu, soncu, pristane na roki ali pa celo na vodi saj je vodoodporna. Na sprednji strani je vgrajena kamera s 12-magapixli in možnostjo snemanja v 1080p do 60 sličic na sekundo ali pa v 720p do 120 sličic na sekundo. GPS oddajnik ima vgrajen tudi mikrofon in nam tako omogoči snemanje zvoka iz tal. Potovalna višina kamere je od 1.75m nad teboj pa vse tja do 15m. Kamera se te lahko oddalji do največ 30m horizontalne razdalje in doseže največjo hitrost 40km/h. Kamera posnema marsikatere dele narave in nas nadvse navduši, ko nam kot sova pristane na roki.

Slika 5; GPS oddajnik (CNBC)

Slika 6; Droni v prihodnosti (CIO) 

Nazaj v prihodnost

V prihodnosti nas bodo droni spremljali povsod. Uporabljali se bodo v vojaške namene, na športnih prireditvah bodo spremljali naše nastope, mogoče nas bodo nekega jutra pričakali s pošto. Definitivno se jih bomo posluževali, vendar ali to pomeni da ne bomo imeli več zasebnosti?

Viri:

CNET. 2015. The Lily Camera is the point-and-shoot camera of drones [online]. [Datum zadnjega popravljanja 12. maj 2015; 9:00:00], [citirano 17. nov. 2015; 17:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.cnet.com/products/lily-camera/>.

PAVLIN, Meta. 2015. Lily, prva throw-and-shoot drone kamera [online]. [Datum zadnjega popravljanja 15. maj 2015; 10:00:52], [citirano 17. nov. 2015; 17:53]. Dostopno na spletnem naslovu:  <http://citymagazine.si/clanek/lily-prva-throw-and-shoot-drone-kamera/>.

SHU, Lee. 2015. Lily isn’t just a quadcopter, it’s an autonomous personal cameraman in the sky. [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj 2001], [citirano 17. nov. 2015; 17:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.digitaltrends.com/cool-tech/lily-camera-personal-cameraman/>.

Viri slik:

Slika 1; Vojaški drone (Popular resistance); <https://www.popularresistance.org/homeland-security-wants-military-generals-to-run-domestic-drone-program/>.
Slika 2; Navadni drone za vsak dan (Best Buy); http://www.bestbuy.com/site/3dr-solo-drone-black/5351035.p?id=1219650465783>.
Slika 3; Kamera v roki (Digital Trends); <http://www.digitaltrends.com/cool-tech/lily-camera-personal-cameraman/#/3>.
Slika 4; Vodoodpornost kamere (Digital trends); <http://www.digitaltrends.com/cool-tech/lily-camera-personal-cameraman/#/3>.
Slika 5; GPS oddajnik (CNBC); <http://www.cnbc.com/2015/05/21/lily-the-worlds-first-throw-and-shoot-camera.html>.
Slika 6; Droni v prihodnosti (CIO);  <http://www.cwi.it/cio/dove-sono-i-droni_4274729/>.

Viri videov:

<https://www.youtube.com/watch?v=4vGcH0Bk3hg>.

Prepoznavanje glasu - KAJA KUNAVER

Slika 1

Danes prepoznavanje glasu uporabljamo v vsakdanjem življenju, le da se tega ne zavedamo. Vsakič, ko pokličemo kakšno podjetje ali ko imamo zasebni klic in je oseba nedosegljiva, se oglasi telefonska tajnica, ki nam pove, da pustimo sporočilo po pisku. Pri nekaterih podjetjih lahko tudi po pisku poveš določene besede, da dobiš, kar želiš. Prepoznavanje pogovora lahko uporabljamo tudi doma npr., ko želimo da nam računalnik sam piše besedila ali elektronska sporočila. Računalnik izrečene besede prepozna in jih zapiše. To zelo pomaga tudi invalidnim ljudem, ki ne morejo uporabljati rok in slepim.

Slika 2

Prepoznavanje glasu delimo na dva dela; prepoznavanje glasu posameznega govorca in prepoznavanje govora - kaj je oseba rekla. Prepoznavanje govora je zmožnost programa, da identificira besede in fraze iz govorjenega jezika in jih spremeni v pisno obliko. Osnovni programi za prepoznavanje govora imajo omejen slovar besed in fraz ter bodo prepoznali le besede, ki bodo izrečene razločno. Namenjene so prepoznavanju govora naključnih oseb - na primer strank nekega podjetja, ki kličejo po telefonu in jih sistem za prepoznavo govora usmerja na podlagi izrečenih ukazov. Bolj napredni programi pa so prilagojeni določenemu govorcu in znajo prepoznavati tudi običajni govor.  Da bi to lahko dosegli, se mora program najprej naučiti razumeti določenega človeka, tako da ta prebere posebej v ta namen pripravljeno besedilo.

Slika 3

O prepoznavanje glasu govorca govorimo, ko program ugotovi ali govori neka določena oseba ali ne.

Preverjanje govorca (speaker verification) se uporablja pri varnostni zaščiti naših podatkov, da se zavaruje dostop do sistema (npr. telefonska banka). Sistemi delujejo na osnovi gesla, ki ga pozna in izgovori uporabnik (npr. izreči mora neko besedo, da se mu odpre dostop do sistema). Sistem na osnovi govora sestavi tako imenovani »prstni odtis glasu« in ga primerja z vnaprej posnetim zapisom, ki ga hrani program. Pri identifikaciji  govorca (speaker identification) pa »prstni odtis« primerjamo z posnetimi »prstnimi odtisi« več različnih ljudi in na podlagi najboljšega ujemanja določimo govorca.  Sistemi za preverjanje in identifikacijo govorcev lahko delujejo na podlagi točno določene fraze, ki jo mora oseba izgovoriti ali pa na podlagi prostega govora, v katerem program sam prepozna določene vzorce.  Slednji način omogoča prepoznavo govorcev tudi brez učenja - na primer v kriminalistiki za prepoznavo identičnosti govorcev na različnih zvočnih posnetkih.


Poznamo štiri dostope, kako računalnik spremeni izgovorjene glasove v elektronsko pisno obliko:
·         Ujemanje preprostih vzorcev (vsaka beseda je prepoznana v celoti; npr. miza)
·         Analiza vzorcev glasu (vsaka beseda je razbita v bite, in prepoznana po značilnostih kot so npr. samoglasniki)
·         Jezikovno oblikovanje in statistična analiza (program z znanjem slovnice in verjetnosti sledenju ene besede drugi, pospeši prepoznavanje besed)
·         Umetno živčno omrežje (računalnik lahko verodostojno prepoznava vzorce, kot npr. kako se besedo sliši) 

Slika 4

Prepoznavanje glasu je ena iz najbolj zapletenih in kompleksnih računalniški znanosti, ker vsebuje veliko lingvistike, matematike in programiranja. Za izdelovanje programov za prepoznavanje glasu potrebuješ ljudi, ki se spoznajo na ta področja. To je lingvist ali jezikoslovec, ki raziskuje naravni človeški jezik, programer, ki s pomočjo programiranja poišče algoritem za rešitev računalniškega problema, matematik, ki raziskuje vzorce, ki se lahko nahajajo v številih, prostoru, znanosti, računalnikih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. Poleg njih bi pa omenila še kriminaliste, ki prepoznavanje glasu uporabljajo pri svojem delu, da odkriva dokaze kriminala.

Viri:

Ed Grabianowski: How Speech Recognition Works [online](citirano: 20.11.2015, 19:00) Dostopno na:  http://electronics.howstuffworks.com/gadgets/high-tech-gadgets/speech-recognition.htm
Speaker recognition;  10.9.2015, 15:14 [online](citirano: 20.11.2015, 19:23) Dostopno na:   https://en.wikipedia.org/wiki/Speaker_recognition
Speech recognition definition;  marec 2007 [online](citirano: 20.11.2015, 20:07)  Dostopno na:  http://searchcrm.techtarget.com/definition/speech-recognition
Types of Speech Recognition 2015 [online](citirano: 20.11.2015, 20:38)  Dostopno na:  http://www.lumenvox.com/resources/tips/types-of-speech-recognition.aspx
Chris Woodford: Voice recognition software; 7.6.2015 [online](citirano: 20.11.2015, 19:46) Dostopno na:  http://www.explainthatstuff.com/voicerecognition.html

 Slike: 

Slika 1: Leo; 1.6.2012 Dostopno na: http://www.sodahead.com/living/do-voice-recognition-devices-understand-you/question-2695897/ [online](citirano: 20.11.2015, 21:53)
Slika 2: http://copia.com.au/medical-speech-recognition/ [online](citirano: 20.11.2015, 21:36)
Slika 3: http://and-bmod.com/how-to-windows-speech-recognition-2/ [online](citirano: 20.11.2015, 21:57)
Slika 4: https://xiph.org/~xiphmont/demo/opus/demo3.shtml