 |
| Slika I |
Študij v tujini je privlačen za mnogo mladih po celem
svetu, a je lahko predvsem izbira univerzitete, smeri ali države precej
stresna, saj določa pomemben del našega življenja. Na spletu imamo ogromno
spletnih strani in blogov, ki nam lahko pomagajo pri teh pomembnih izbirah, a
imamo včasih na voljo preprosto preveč informacij in se nam vse skupaj zdi
preprosto preveč, zato je moj namen ta, da na kratko predstavim najbolj
pomembne informacije.
Najprej
se moramo odločiti, kaj nas zanima. Dober začetek je, če se odločimo ali smo
bolj naravoslovni ali družboslovni tip, kar lahko vpliva na izbiro univerze.
Svetovni splet je pri pridobivanju takih informacij tvoj najboljši prijatelj.
Lahko se opiramo na mednarodne teste, mnenja bivših ali trenutnih študentov
objavljenih na blogih ali uradnih straneh univerz, ali pa se pozanimamo pri
nekom, ki ima osebne izkušnje s tem in imamo z njim osebni stik. Na ta način
dobimo informacije iz prve roke. Biti moramo pozorni in upoštevati tudi
negativna mnenja o določenih univerzah, saj lahko med kritikami najdemo nekaj,
kar nas res moti.
 |
| Slika II |
Pomemben
kriterij pri izbiranju univerze je za večino tudi možnost sofinanciranja,
štipendije oziroma kakršnekoli finančne pomoči pri študiju. Štipendijo si lahko
poiščemo tu v Sloveniji ali pa se orientiramo na mednarodne sklade. Velika
prednost je, da je ogromno skladov namenjenih prav študentom iz tujine nasploh,
ali pa študentom iz držav Evropske unije. Prednost je še ta, da obstaja finančna
pomoč tudi na izbrani univerzi sami, kar je posebej ugodno za nas, če že vemo kje
želimo študirati. Pri prejemu štipendije pa moramo biti pozorni tudi na to, kaj
to potegne za sabo. Večina štipendij ne zagotavlja popolnega financiranja ampak
pokrije samo del šolnine, nekatere pokrijejo del prebivanja, seveda pa
obstajajo tudi popolne štipendije, ki krijejo vse in je tako študij praktično
brezplačen z izjemo prehrane, prevoza in podobnih stvari. Vedeti pa je treba,
da so take štipendije redke in predvsem prihajajo s strani tako imenovanih
dobrotnikov in ne iz javnih skladov. Peščica študentov, ki pridobi tako
štipendijo je popolnoma odvisna od svojih sponzorjev in se od njih pričakuje,
da bodo študij tudi končali. Razlike so tudi pri tem, kaj se zgodi po koncu
šolanja. Nekateri zahtevajo, da denar vrnemo ko lahko, nekatere moramo vrniti v
primeru, da ne naredimo letnika, nekaterim pa je vseeno, kar je seveda zelo,
zelo redko. Štipendijo lahko dobimo na več načinov oziroma na podlagi različnih
kriterijev. Lahko jo dobimo zaradi odličnega uspeha v šoli nasploh, uspehu pri
samo posameznem predmetu, na tekmovanjih, tako športnih kot v različnih znanjih,
ali pa zaradi posebnih dosežkov. Zadnja kategorija v Sloveniji ni tako
razširjena, oziroma se v veliki večini primerov sploh ne upošteva, medtem ko je
v tujini to popolnoma drugače. Spet pa moramo paziti, kaj taka štipendija
pomeni za nas. V primeru, da dobimo štipendijo za odlične športne dosežke, se
od študenta pričakuje, da svojo šolo v tem športu tudi predstavlja, torej je
pripadnik kluba in hodi na tekme. Kjub kakšnim dodatnim obveznostim pa je
štipendija res ključnega pomena, če želimo študirati v tujini.
 |
| Slika III |
Bivanje je še eden izmed posebnih delov
študija v tujini. Univerze pogosto ponujajo bivanje na kampusu, torej v bolj
ali manj neposrednem šolskem okolišu, a tudi tukaj se moramo pozanimati za
vsako univerzo posebej. Na nekaterih šolah so nekateri kampusi namenjeni samo
določenim letnikom; lahko se zgodi, da so omejeni tudi po spolu. Najbolj pogost
način bivanja na kampusu je, da imaš sobo s posteljo in mizo, velikokrat pa si
sobo tudi deliš. Kopalnice so najbolj pogosto skupne, tako kot so skupni
prostori za učenje ali zabavo ter jedilnica. Stroški bivanja ponavadi pokrivajo
vodo, elektriko, ogrevanje, internetni dostop in včasih tudi hrano, če ima kampus
svojo jedilnico oziroma kuhinjo. Načeloma velja, da bližje kot je kampus
univerzi, dražji je. V primeru, da bivamo v kampusu oddaljenem od univerze pa
moramo poskrbeti, da upoštevamo stroške prevoza.
 |
| Slika IV |
Prijava
na univerzo je verjetno ena izmed bolj stresnih delov in se precej razlikuje od
univerze do univerze. Večina zahteva, da poleg svojih uradnih rezultatov testov
ob koncu srednješolske izobrazbe in ocen pošlješ tudi esej o tem, zakaj bi
sprejeli ravno tebe, o tvojih dosežkih, dodatnih znanjih, skratka, zakaj si ti primeren
kandidat. Dobro je, če vključimo tudi priporočila profesorjev ali ljudi s
katerimi smo delali, kar lahko pripomore v primeru, da smo med slabšimi
kandidati.
Vsaka
univerza ima svoje datume za prijavo in svoje določene standarde znanja. Rezultati,
ki jih dosežeš na naša matura sicer veljajo, večina univerz pa zahteva, da
naredimo tudi izpit iz znanja jezika države, v kateri želimo študirati. Če dam
za primer univerzo v Edinburgu so roki za prijavo v novo študijsko leto
razdrobljeni čez celo leto, oziroma od začetka septembra do konca junija.
Nekatere
univerze imajo tudi prijavnino, oziroma določeno vsoto, ki ti zagotovi, da
prijavnico sploh lahko oddamo, ampak to ne bi smel biti prevelik strošek.
Če želiš
še več informacij, klikni na spodnje povezave:
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.